NEVER SAY NEVER
15.del

v tistem trenutku sem hotela, da bi to bila resnicnost.
"kaj je narobe z mano?" sem potiho in sokirano rekla. nisem mogla verjeti, da sem si zazelela, da bi to bilo res. hotela sem pozabiti na te sanje, vendar nisem mogla. zaspala sem komaj okrog 5 zjutraj, ker si teh sanj nisem mogla zbiti iz glave.
isto je bilo naslednji dan. cel cas sem bila zamisljena. malo sem pozabila na to vendar v tistem trenutku, ko sem zagledala Justina so moje misli spet usle na sanje. nikoli si nisem mislila, da ko ga bom zagledala bom pomislila na to, da je lep. zares lep. nisem mogla vejreti. kaj se dogaja z mano? ne morem se zaljubiti v Justina samo zaradi sanj? ali lahko? sicer sem bila taka oseba, da so mi sanje ponavadi veliko pomenile, vendar ne, to se ni smelo zgoditi. ne smem se zaljubiti v njega. kaj pa Patrick? bom pozabila nanj? tokrat nisem imela pojma kaksna custva so v meni..
"are you okay?" me je iz zamisljenosti prebudil Justin.
"h? yeah yeah. I'm fine.."
sumljivo me je pogledal, rekel pa ni nicesar vec.
"Justin?" sem kar naenkrat rekla. nisem mogla verjeti, da bom to naredila
"do you have some time?"
"yes. why?"
naj ga vprasam? naj naredim to. to bo eden izmed nacinov, da ugotovim ce kaj cutim do njega.
"Mia?"
se vedno nisem rekla nic. bila sem globoko zamisljena v to ali naj naredim ali ne..
"I want to go around the city and I can't go alone"
preseneceno me je pogledal in se nasmehnil. potem pa je postal resen in rekel
"oh, so now you need my help?"
"well.. you don't have to.." nisem vedela kaj naj povem. imel je prav, zdaj sem potrebovala njegovo pomoc. vendar on natancno ni vedel zakaj. potrebovala sem njegovo pomoc, ker sem hotela ugotoviti ali mi je vsec. morala sem preziveti nekaj casa z njim, da bi videla ce se ujameva....