NEVER SAY NEVER
74.del

minilo je skoraj leto, ko sva zacela nacrtovati poroko. med tem casom sem se preselila k Justinu, Hanna pa je ostala v stanovanju. dogovorila sva se za bolj zasebno poroko. nisva hotela imeti ogromno povabljencev, samo druzino in boljse prijatelje.
naredila sem vabilo tudi za moje in Hannine starse, upala sem, da bodo prisli in da bodo vsaj zdaj srecni zame.
Hanna mi je pomagala izbrati porocno obleko. Bila je dolga in bela na sebi pa je imela majhne kristalcke. imela je krajse rokave in zraven je bil bel pas. bila je popolna obleka.
poroka bo potekala na Justinovem vrtu za hiso, saj je bil vrt dovolj velik za vse.

in prisel je ta dan. ze zgodaj zjutraj sve se z Hanno zacele pripravljati. bila sem grozno nervozna in zelo srecna. z poroko se bova se bolj povezala in nikoli vec ga ne bom izgubila.
"you are beautiful" je rekla Hanna, ko sem bila pripravljena. Lase sem imela spete in ob straneh sem imela dve kiti. na glavi sem imela 'krono' iz belih roz in obute sem imela bele pete. tudi sama sebi sem se tokrat zdela lepa. Hanna je nosila krajso obleko bez barve z crnim pasom in crne pete. lase je imela skodrane in spuscene.
"thank you" sem ji odgovorila in zamisljeno strmela v ogledalo
"are you okay?"
"yes. I'm fine. I'm just so happy. thank you for everything Hanna" nasmehnila se mi je in me objela. in prisel je cas, ko sem morala iti. skozi teraso sem stopala proti oltarju, ki je bil pripravljen in tam me je cakal Justin. obleceno je imel beli srajco, ki se je ujemala z mojo obleko, imel je crne hlace, crn sako in crno kravato, ter crne cevjle. bil je popoln in nisem se mogla nehati smehljati. opazila sem, da mojih starsev ni tukaj, zato sem postala rahlo zalostna. niti na mojo poroko niso mogli priti.
po tem, ko sva rekla tisti 'da' in se je resni del poroke koncal, se je zacela zabava. preoblekla sem se v krajso svetlo modro obleko in si spustila lase. Justin je prisel do mene in zacela sva plesati. ostali so se nama kmalu pridruzili.
"I love you" mi je zasepetal na uho med tem ko sva plesala. poljubila sem ga na lice in rekla
"I love you too" nato smo se nekaj casa plesali in se zabavali.
ko se je vse koncalo, me je Justin dvignil in me nesel v hiso.
prezivela sem najlepso noc v mojem zivljenju.

THE END <3

NEVER SAY NEVER
73.del

bila sem v Justinovi hisi, ki je bila vsa okrasena z rozami in disecimi svecami. obrnila sem se okoli in videla Justina kako si je iz glave vzel kapo.
"Justin!" sem se zadrla na njega, on pa se je samo smejal
"you scared me to death! why didn't you just ask me to come!"
"I wanted to make it special"
"yea, you did!" udarila sem ga v ramo, nato pa me je dvignil in poljubil.
v hiso je stopila tudi Hanna. jezno sem jo pogledala in se obrnila vstran.
"Hanna helped me with that"
"oh" sla sem do nje in se ji opravicila, ter jo objela
"don't worry Mia. I would do the same if I was you" je rekla in nato sve se se enkrat objele.
Justin je odsel v drugo sobo, midve pa sve sedle na kavc. nekaj casa sve se pogovarjale, ko je prisel Justin. obleceno je imel beli srajco in dolge crne hlace, ter crne supra cevlje. bil je popoln. nisem mogla umakniti pogleda iz njega. nato je rekel
"Mia, can you come here"
"yes" vstala sem in odsla do njega. nato je pokleknil na eno koleno iz zepa vzel crno majhno skatlico in me prijel za roko. srce mi je spet zacelo razbijati. ves cas me je gledal naravnost v oci in nato je rekel
"I know its maybe too fast. but I really don't want to lose you again"
nekaj casa je pocakal in nato me je vprasal
"Mia, will you marry me?
v tistem trenutku sem se siroko nasmejala. mislila sem, da ne bom zmozna povedati ene besede, pa mi je uspelo
"yes. yes I will" takrat je vstal in me mocno objel, ter poljubil. v tistem trenutku sem se pocutila, kot najsrecnejsa oseba na svetu.
obrnila sem se k Hanni in jo vprasala
"you knew all that?" ona pa se je zacela smejati in je pokimala. v smehu sem odkimala z glavo in se obrnila k Justinu, ter mu rekla
"I love you"
"I love you, too"
nato sva se zopet poljubila.

NEVER SAY NEVER
72.del

vse skupaj mi je postajalo cudno. malo sem se polezala na plazi, nato pa sem odsla domov. Hanna je bila doma, zato sem jo vprasala
"you said you don't have a time"
"I don't.."
"but you are here"
Hanna je samo skomignila z rameni in odsla v kuhinjo.

naslednji dan z Hanno nisem govorila, se vedno sem bila jezna na njo, zaradi tistega vceraj. slisala sem, da ji je nekajkrat zazvonil telefon, vendar pogovora nisem slisala saj je govorila po tiho. poskusila sem poklicati Justina, vendar mi ni dvignil. nato je k meni prisla Hanna
"Mia, I need you to come with me"
"no"
"come on, its important"
"no"
"Mia please"
"I said no"
odsla je in nato je spet telefonirala. cez nekaj casa je nekdo potrkal na vrata. sla sem in odprla, pred njimi pa je stala oseba, ki je bila oblecena v crno in tudi na glavi je imela crno kapo, tako da ji nisem videla obraza. v trenutku me je zgrabila in me odnesla. zacela sem kricati, toda nato mi je pokrila usta in rekla
"if you're gona scream, its gonna be even worse" nehala sem kricati. srce mi je razbijalo in globoko sem dihala, bila sem do smrti prestrasena. polozila me je v avto in mi zavezala oci. peljali smo se kar nekaj casa, ko smo prispeli. spet me je dvignila in nesla nekam. slisala sem kako se odpirajo vrata. polozila me je dol in mi odvezala oci. nisem mogla verjeti..

NEVER SAY NEVER
71.del

''Mia can you come here?'' srce mi je začelo biti hitreje in globoko sem začela dihati.
obrnil se je na stran odra in še enkrat rekel
''Mia, I know you're there. please come here'' Hanna me je rahlo porinila naprej. pogledala sem jo in z očmi mi je nakazala naj grem, ter se zasmejala.
šla sem na oder. stopala sem počasi in srce mi je razbijalo. Justin je stegnil roko in prijela sem ga. potegnil me je k sebi in rekel
''you know. we had a fight yesterday and we didn't talk. you probably noticed that she's not dancing today. that's because I said so.  I want to tell her something infront of everybody.'' obrnil se je k meni in me pogledal v oči. še vedno sva se držala za roke in dobila sem solzne oči
''Mia. I'm sorry I didn't listen to you and I'm sorry that I didn't believe you. I love you with all my heart and I never want to lose you again. will you forgive me?'' nekaj časa sem strmela v njegove oči in nato sem končno pokimala. nisem mogla rečti tistega 'ja'. sploh nisem mogla govoriti. bila sem tako presenečena in šokirana.
nato me je na kratko poljubil na usta in se mi nasmehnil. nasmehnila sem se nazaj in odšla iz odra. postavila sem se na isto mesto kjer sem stala prej, vendar sem tokrat bila nasmejana in polna energije. Hanna me je objela in rekla
''I told you I need to speak with him''
''thank you. thanky ou for speaking with him. I don't know what would I do without you''

minilo je skoraj leto in turneja se je končala. Z Justinom se nisva nič prepirala in zares sva uživala vsako sekundo, ko sva bila skupaj.
ležala sva na plaži in od daleč sva videla paparace, vendar se nisva zmenila za njih. nato pa je Justinu zazvonil telefon
''yes?...now?...can't it wait?... okay I'll come''
''do you have to go?'' sem ga vprašala
''yes. Its important. see you at home'' in že je odšel. vse skupaj mi je bilo sumljivo, vendar se nisem želela ukvarjati z tem. poklicala sem Hanno, vendar je tudi ona rekla, da nima časa...

NEVER SAY NEVER
70.del

''how can you just forget about me and the baby?'' sem se zadrla za njim, vendar je bilo prepozno saj je že odšel
''Mia! you said you won't think about the baby!''
''I'm sorry Hanna.. I just love him and I lost him again''

čez nekaj časa pa je v avtobus vstopil eden od plesalcev in rekel
''Mia you can't dance tonight?''
''what?'' začela sem paničariti.
''Justin just said that you are not dancing tonight''
''this isn't possible! I will dance!'' Hanna me je začela miriti, med tem ko je plesalec odšel. to ne more biti res. zdaj več ne bom smela niti plesati. nisem mogla verjeti. plesanje je moje življenje. kaj pa naj počnem? sedim tukaj na avtobusu in gledam ostale kako se zabavajo?
bila je ura pred koncertom in Hanna je prišla do mene in rekla
''let's go''
''where? I'm not dancing remember?''
''but you can watch''
''I won't watch how others dance''
''you can watch how they can't dance without you. If you know what I mean''
rahlo sem se nasmehnila in rekla
''okay, let's go''

koncert se je začel in z Hanno sve stale ob strani odra in opazovale dogajanje. kar naenkrat pa se je glasba ustavila in vse se je zatemnilo, le ena luč je posijala na Justina, ki je rekel..

NEVER SAY NEVER
69.del

tokrat sem jaz odsla. zares me noce poslusati. noce slisati moje zgodbe. spet sem zacela jokati. izgubila sem ga.

lezala sem na avtobusu, ko sem slisala, da je nekdo stopil. sla sem k vratom in videla Hanno in Justina. postavila sem se tako, da me ne moreta videti in poslusala.
Hanna je rekla
"thanks for coming"
"yeah. just be fast"
"its about Mia and Jason"
"this is about her? you told me that is important"
"this is important!" je Hanna dvignila glas
"I don't want to listen!"
"can you listen just once? why you don't want to listen! you are living in lie because you didn't let Mia explain you everything! just listen me!" se je Hanna drla na Justina. nekaj casa je bila tisina nato pa je rekel
"okay"
"thank you. I like Jason and thats why Mia talked to him. I asked her to do that. and he tought Mia like him so he kissed her. she didn't want to talk to him, but I made her. actually it's my fault. so please let her talk to you. I know you still love her and se loves you. she is crying everytime you walk away. please" bila sem presenecena. nisem vedela kaj bo odgovoril Justin, zato sem poslusala naprej.
"I don't know Hanna. she probably doesn't want to talk to me now"
takrat sem se odlocila in se pokazala pred njima
"I do want to talk to you."
oba sta bila presenecena, da sem bila tam.
"Justin, I lost you twice for some damn thing. I love you and I want you back. I know I made a mistake.. but please Justin.."
takrat je vstal in odsel. odsel je iz avtobusa..

NEVER SAY NEVER
68.del

Jasona sem takoj odrinila in si obrisala usta. Justin pa se je obrnil in odbežal iz avtobusa
''Jason it's not me! I'm not that girl. Hanna is!'' odbežala sem za Justinom.
''Justin stop!''
''Justin please stop'' sem kričala za njim. ustavil se je in rekel
''I don't want to see you! go back to Jason!''
''Justin, that was a mistake! he tought I like him. but I don't..''
''I don't care. I just saw you kiss. cheater!''
''Justin listen to me please!''
''I don't want to! just leave me alone'' videla sem kako so se mu v očeh začele nabirati solze, obrnil se je in odšel. nevem zakaj, toda nisem mu sledila. samo gledala sem ga kako odhaja. bolelo me je srce. gledala sem ga kako odhaja vstran od mene. v tistem trenutku je za mano pribežala Hanna.
''what was that? I heard screaming and.. are you crying?''
hitro sem si obrisala solze in rekla
''no, I'm fine'' ter odšla. odšla sem nazaj v svoj bus se vsedla in jokala. jokala sem več kot eno uro in nisem se mogla pomiriti. Justin je odšel spet. sem vedela, da ne bi smela govoriti z Jasonom. vedela sem, da je to napaka. Hanna je zopet prišla k meni in odločila sem se, da ji moram povedati kaj je bilo. počala je, da sem se umirila in nato sem ji povedala vse. bila je šokirana.
''I can talk with Justin''
''it won't help. he hates me now. he thinks I'm a cheater''
''I can try''
''it's not worth it.''

 še isti večer je bil koncert. takrat na odru nisem videla veselega Justina ampak žalostnega. bil je popolnoma drugačen, kot je bil prej. počutila sem se grozno. po nastopu sem zopet želela govoriti z njim, hotela sem mu povedati kako je zares bilo.
''Justin please listen to me!''
''I don't want to. please just leave me alone. it's hard for me!''

NEVER SAY NEVER
67.del

po tem, sva se začela pripravljati na Justinov nastop. oba sva vesela prišla iz avtobusa in tam je bil Jason, ne daleč vstran pa je stala Hanna. Jasona sem ošinila z pogledom, on pa se mi je nasmehnil. odpravili smo se v dvorano in počakali na začetek koncerta.
Justin se mi je na odru zdel popolnoma drugačen človek, kot drugače. na odru se mi je zdel Justin, ki ga ni zanimalo drugo kot oboževalci in kako bo izpeljal nastop. vedno jih je želel zadovoljiti in vedno je hotel biti najboljši. občudovala sem 'oba' Justina.

čez nekaj tednov, je Hanna pritekla do mene, vsa vesela in mi rekla
''Jason talked to me'' komaj je dihala in vsa je žarela od sreče
''and what did he said?''
''he want to talk to you. he's waiting for you in his bus''
''why?''
''I don't know, he said its important''
ni mi bilo do tega, vendar sem vseeno šla. zanimalo me ali je ugotovil, kdo je dekle.
potrkala sem na vrata avtobusa in nato sem vstopila. Jason je sedel na kavču in vsedla sem se zraven
''I'm here'' sem rekla
''I found out who is that girl?''
''really? and who is she''
nato se je nagnil k meni in me poljubil. odrinila sem ga in mu rekla
''I'm sorry but I'm not that girl''
''don't be shy. come on. I know its you'' zopet se je nagnil k meni in me poljubil, v tistem trenutku pa je vstopil Justin

NEVER SAY NEVER
66.del

kmalu so se začele vaje za Justinovo novo turnejo. Hanna je na vaje hodila z mano, saj jo je zanimalo kako vse to poteka, na vajah pa se je zaljubila v enega od Justinovih plesalcev. ime mu je bilo Jason in Hanna je bila prav obsedena z njim. ves čas me je prosila, naj govorim z njim in mu povem kaj o njej. nisem se želela vpletati v to, zato na začetku nisem naredila nič.
kmalu se je začela turneja po Ameriki. Justin je Hanni dovolil, da gre z nami, da ne bo doma sama. ker me je Hanna še naprej ves čas prosila naj govorim z Jasonom, sem se odločila in šla govorit z njim.
''hey, Jason''
''o hey, Mia. how r u?''
''fine. I want to talk to you''
''yes, sit'' sedela sva v avtobusu in na začetku mi je bilo nerodno, toda ko sem začela govoriti je vse minilo.
''so there is one girl, who likes you and would do anything for you to talk to her''
''who is that girl?''
''I'm sorry I can't tell you yet. but please be careful and maybe you will find out who that girl is''
nato sem odšla nazaj k Justinu.
''where were you?''
''with Hanna'' sem na hitro rekla. Hanna ni želela, da bi kdo izvedel za Jasona, zato sem morala lagati tudi Justinu. vsedla sem se zraven njega in začela sva se poljubljati. na avtobusu sva bila sama, zato sva imela mir in čas. slekel me je in me poljubljal po vsem telesu, naredila sem enako. vlegel se je name in me poljubljal po vratu in ustih. uživala sem ob tem. s svojo roko sem ga začela božati po trebuhu in nato sem šla navzdol in ga začela dražiti. začel je stokati in nato sem ga obrnila, tako, da sem zdaj jaz ležala na njem. tudi on me je začel dražiti, nato pa me je dvignil in me položil na kolena, postavil se je za menoj in se z rokami začel dotikati mojih prsi. začela sem stokati. obrnil me je in se zoper vlegel name.
''ready for Jerry?'' je rekel v smehu, nasmehnila sem se mu nazaj in rekla
''always''

NEVER SAY NEVER
65.del

"yes?" sem rekla zacudeno
"people started to asking about the baby"
"oh.." pogledala sem dol in zacela premisljevati
"and they are guesing if you were lying, just to keep me closer"
"what?!"
"but don't worry, my crew will handle it. i promise"
"okay" pogledala sem ga in se mu nasmejala. verjela sem mu, da bo vse uredil.

po vecerji sva odsla k meni domov. Justin mi je obljubil, da se bo za nekaj dni preselil k meni, tako, da bova ves cas skupaj. lezala sva na postelji in svojo glavo sem imela na Justinovih prsih. cutila sem kako mu bije srce, on pa me je bozal po glavi in rokah.
"oh, there is one more thing" je kar naenkrat rekel. dvignila sem glavo in ga vprasujoce pogledala, vsedel se je in rekel
"I need one more dancer, for my next tour and since you've been dancing for me already..."
"wait, you want me to dance for you again?" sem ga prekinila in ga cudno pogledala
"well yes, I will pay you..."
"I don't want you money..." nekaj casa sem bila tiho in ga gledala, nato pa sem rekla
"but I would love to dance for you again" se nasmejala in se naslonila k njemu, ter ga poljubila.
"you scared me you know!"
"oh, I know. that was my plan" nato sva se oba zacela smejati.
Justin se je nagnil k meni in me zacel poljubljati. vlegla sem se nazaj na posteljo in mu slekla majco. bozala sem ga po hrbtu, on pa me je nekaj casa gledal naravnost v oci in me bozal po laseh.
"what?" sem rekla in se sramezljivo nasmejala.
"is there something on my face?"
"no. I just can't stop looking in your eyes. they are so beautiful." poljubil me je. njegovi nezni poljubi so mi vrnili veselje in smisel zivljenja. nikoli vec ga nocem izgubiti.

NEVER SAY NEVER
64.del

vstala sem iz postelje in odsla do Hanne
"where is Justin?" zacudeno me je pogledala
"he didn't came back last night"
"can you help me find him? I need to talk to him" pokimala je in se mi nasmejala
"finally you are talking"
"I just need to move on"
Hanna ga je nekajkrat poskusala poklicati, vendar ni dvingil, pustila sem mu sporocilo

hey Justin, it's me Mia. Can you please call me or come to my house when you get this. I need to talk to you. Love you, bye


cakala sem vec ur, ko je koncno poklical nazaj.
"hey, sorry I didn't call before, I was on meeting with crew"
"it's okay, can we talk?"
"is something wrong?"
"no, I just want to tell you something"
"okay, meet me at the beach in one hour"
"okay" odlozila sem telefon in se zacela pakirat. komaj sem cakala, da ga bom videla in da mu bom povedala vse kar mislim.

od dalec, sem ga ze videla kako me je cakal na plazi. ko sem prisla do njega sem ga mocno objela in poljubila. odsla sva na vecerjo v restavracijo in nato sem zacela z pogovorom
"Justin you were right"
"about?"
"what you said yesterday"
"I'm sorry I should tell you this in better way.."
"just listen. you were right. I need to move on. we need to be strong. and I'm sorry I pushed you away. it's just that I needed you the most and I didn't know what to do. I do this when I'm sad, I push people away, but the truth is I love you and I need you in my life. I need you to be by my side, I'm not so strong, but I'm gonna try to move on fast."
takrat me je pogledal, se nasmejal in se nagnil cez mizo ter me poljubil. z rokami je prijel moj obraz.
ko se je nagnil nazaj, pa je rekel
"there is something I need to tell you"

NEVER SAY NEVER
63.del

''Hanna, where is my baby?'' sem začela panično spraševati, ona pa je še vedno jokala
''Hanna!'' sem se zadrla na njo in tudi jaz sem začela jokati. postajalo mi je jasno. ni ga.
''it's dead'' je Hanna končno spravila iz sebe. bledo sem jo pogledala in začela še bolj panično jokati. nisem mogla verjti. kaj se je zgodilo? zakaj prav meni? kje je Justin, zdaj ko ga najbolj potrebujem?
Hanna me je odpeljala domov, vse kar sem počela je bilo strmenje. samo gledala sem, govorila pa nisem nič. nisem mogla verjeti.
naslednji dan je prišel Justin. takoj je pritekel k meni in me objel
''Hanna called me and told me everything'' objel me je in pričakoval, da bom nekaj rekla. vendar nisem. samo sedela sem in strmela naprej.
 več dni nisem jedla, sploh nisem govorila. samo razmišljala sem.

Justin je prisel do mene
"Mia, its hard for me too. but I think you should move on" najprej nisem hotela recti nic, nato pa sem vseeno odgovorila
"I lost the baby"
"We lost the baby. but you can't be sad forever. you're not even eating and I'm scared for you"
"I'm fine."
"You're not fine! I'm sad too but.."
"you didn't even want this baby! so why would you be sad."
zgrozeno me je pogledal in odsel. odsel je domov. v tistem trenutku sem spet padla v jok. po eni strani je imel prav, ne bom mogla vedno biti slabe volje, morala se bom pobrati in iti naprej, toda zdaj se ni bil cas zato.
ponoci sem sanjala o Justinu, sanjala sem kako sva vesela skupaj. kako pocneva norosti in se zabavava, kot sva se prej. oba sva vesela in ne premisljujeva na slabe stvari. ziviva za sedanjost. in ko sem se zjutraj zbudila, sem se zavedala kaj pocnem, Justina odrivam od sebe, ceprav ga zdaj najbolj potrebujem...

NEVER SAY NEVER
62.del

da bo moral oditi v London, na podelitev nagrad, ter tam ostati še nekaj dni, nato pa obiskati še Francijo in Nemčijo. z doma bi naj bil več tednov in to ravno takrat, ko imam rok za porod. oba sva bila presenečena, vendar Justin ni imel izbire.
meseci so minevali, jaz pa sem se večino časa zadrževala doma, da me nihče ni videl. prišel je čas ko je Justin moral oditi. poslovila sva se in se dogovorila, da ga bom poklicala, če bom rodila, obljubil je, da bo prišel.
čez teden in nekaj dni sem začela dobivati popadke. Hanna me je odpeljala v bolniščnico in poklicala je Justina.
''Mia.. I have bad news''
''Justin can't come?''
''how do you know?''
''I just know'' obrnila sem se na stran in po licu mi je spolzela solza. vedela sem, da ga ne bo. vedela sem, da ne bo zraven ko bom rodila.
''Mia, I'm here. I can be with you if you want to''
''yes, I want to'' nasmehnila sem se ji, ona pa me je objela
takrat pa sem dobila zelo močne popadke. takoj so me odpeljali v drugo sobo, toda tam so popadki popolnoma izginili. dali so mi narkozo, tako da sem zaspala.

zbudila sem se v svoji sobi v bolniščnici. pogledala sem naokrog in nikjer ni bilo otroške posteljice in otroka. v sobo je vstopila Hanna
''where is my baby?'' sem jo vprašala, ona pa je začela jokati..

NEVER SAY NEVER
61.del

takrat pa je nekdo prišel. potrkal je na vrata. z Hanno sve se spogledali in odšla sem, da bi pogledala kdo je. odprla sem vrata in tam je bil Justin. v trenutku ko me je zagledal me je objel in rekel
''I'm sorry. I was so stupid'' stopil je v stanovanje in se usedel. nekaj časa smo sedeli v tišini, nato pa je Justin začel
''Hanna was right. I was thinkg about others not you. I was worried about drama and not about the baby. I'm sorry'' prijela sem ga za roko in ga pobožala. dala sem mu vedeti, da mu je odpuščeno in da ga nočem izgubiti.
''I was thinking these days'' je nadeljeval
''and?'' je v pogovor skočila Hanna. na hitro sem jo pogledala.
''It's true that I'm not ready for baby, but I want it. I don't want to kill it neighter and we are both young so we can learn a lot. the baby is gonna be prove of our love. we will be good parents''
pogledal me je jaz pa sem se mu nasmehnila. nagnila sem se k njemu, da bi ga poljubila, ko je Hanna vprašala
''what about drama?''
''yeah, there's gonna be drama, but we need to get thro this together.'' takrat sem ga poljubila. vedela sem, da misli resno. Hanna pa ni nehala z vprašanaji
''what about your career?'' resno sem jo pogledala ona pa je skomignila z rameni
''I can keep career. I can be dad and I can sing''
odločili smo se, da javnosti ne bomo povedali za mojo nosečnost. ko se mi bo začelo poznati, bodo videli sami. izogibali se bomo novinarjem in paparacem, do takrat pa bomo uživali.

čez nekaj mesec so mediji in ostali že začeli ugibati kaj se dogaja. takoj ko so naju z Justinom kje videli so naju takoj začeli spraševati., midva pa sva se izmikala odgovorom, toda vedela sva,da tako ne bo moglo biti vedno. Justin je bil cel čas z menoj, ko je naenkrat prejel novico...

NEVER SAY NEVER
60.del

''so you care more about what will other people think, than about her and baby?'' je z glasnejšim tonom rekla Hanna. čudno sem jo pogledala rekla pa nisem nič, saj mu je rekla to, kar sem pravkar premišljevala. očitno mu je bolj mar za medije in za ostale, kaj si bodo mislili, kot pa zame. Justin jo je še bolj čudno pogledal in rekel
''I care about her, but I don't want drama in my life''
''drama will go away!''
''but baby will stay!'' se je zadrl na Hanno. šokirano sem ga pogledala in planila v jok. vse kar mu je Hanna še rekla je bilo
''go away!'' Justin se je dvignil in odšel iz stanovanja.
Hanna je takoj prišla do mene in me objela. nisem mogla verjeti. torej dojenček za njega pomeni dramo. vem, da ni pripravljen, tudi jaz nisem, vendar če bi držala skupaj bi lahko uredila vse. skupaj bi nam vsem uspelo. njega pa skrbi za dramo in za vse ostale kaj si bodo mislili. bila sem razočarana. grozno razočarana nad Justinom. tudi on je del tega, nisem sama naredila otroka. njegov otrok je in tega bi se moral zavedati.

nekaj dni sem imela čas za razmislek. premišljevala sem, kaj bom naredila in odločila sem se. obdržala bom otroka, pa če bom morala sama skrbeti zanj.
o Justinu že več dni nisem slišala nič. kot, da bi se vdrl v zemljo. pravzaprav še sama nevem, če sem ga bila pripravljena srečati. če sem bila pripravljena govoriti z njim. nisem ga hotela še enkrat izgubiti...

NEVER SAY NEVER
59.del

videla sem kako je Justin pogledal vstran. videla sem tisti njegov izraz na obrazu. ne morem opisati kakšen je bil. ta novica ga je zelo šokirala. nekaj časa ni rekel nič, nato pa je vseeno spregovoril
''how? when?''
''on boat I think..''
''omg. what would you do? we can't have it.''
''I don't know. I don't want to kill it..''
''then what? we are too young to have family. and what about my career?''
takrat sem se začela jokati. Justin ni bil pripravljen imeti otroka, in tudi sama nisem bila. vendar ne morem na splav. ne morem ubiti otroka. vedno sem bila proti splavu in tega ne bom spremenila. Justin me je videl, da sem obupana, prišel je bliže k meni in me objel.
''I'm sorry'' sem mu rekla v joku. takrat pa je začel jokati še on.
''I'm not ready for something big like that''
''I know Justin.. me neighter. but I can't kill it.. I just can't''
''we will figure something out'' še močneje me je objel, dokler nisem nehala jokati.
zdaj bi najbolj potrebovala svoje starše, vendar oni zame ne obstajajo več, tako kot jaz za njih ne.

Hanna je prišla in ko je videla, da sva oba obupana nama je poskusila pomagati
''Justin you can keep your career. I will help Mia take care of baby'' oba sva jo pogledala
''Hanna, I don't want you to leave everything and just be with me because of baby all the time''
''Mia, you are my cousin and I love you the most. I would do that for you'' malo mi je že odleglo, vendar ko sem zagledala Justina, sem vedela, da se on ne strinja z tem. otroka sploh noče imeti.
''what about others?'' je vprašal Justin
''others?''
''other people. there would be so much drama around this baby and you and me and everything. I just don't know what to do''

NEVER SAY NEVER
58.del

Justinu sve rekle, da greve po nakupih in odšle sve v trgovino kjer mi je Hanna kupila test. nisem mogla tvegati, da me prepoznajo kot Justinovo punco, zato se je Hanna žrtvovala zame. odšle sve v kavarno na wc. naredila sem, kot je pisalo na škatlici in nestrpno čakala tistih 5 minut. pogledala sem na test.
''no. this isn't happening''
''let me se.. omg. Mia do you know what that mean?''
samo prikimala sem in bledo strmela v tisti test.
''you need to tell Justin''
''I'm afraid''
''why?''
''what if he doesn't want to have a baby? I mean I don't want it neighter, but I won't kill it''
''Mia, everything will be okay''
prijela me je za roko in odšle sve domov. vso pot nisem govorila nič. premišljevala sem samo o tistem plusu, ki sem ga videla in o tem kako bom povedala Justinu in kaj bo rekel
''I will leave you two alone okay?'' je rekla Hanna, ko sve prišle do stanovanja. obrnila se je in odšla. vstopila sem in Justin je takoj prišel do mene in me objel.
''what's wrong?'' je vprašal, ko je opazil, da sem bleda in brez volje
''Justin.. we need to talk''
odpeljal me je v dnevno sobo. sedla sva na kavč in Justin je čakal, da bom začela govoriti.
''Justin I.. I.. I made a test'' komaj sem iz sebe spravila vse besede. trosila sem se in bila sem živčna, ter nervozna.
''what test?''
''pre..pregnancy''
''and?'' je vprašal. videla sem kako je njegov izraz postal resen in kako je upal, da bom povedala, da je negativno..
''it's positive..''

NEVER SAY NEVER
57.del

dan sem raje preživela doma, saj nisem vedela ali se bo slabost vrnila. z Justinom in Hanno smo gledali filme in se zabavali.
naslednje jutro sem se zbudila, in ko sem že pomislila na to, da mi danes ne bo slabo se je ponovilo to kar je bilo včeraj. tokrat nisem bruhala, vendar mi je bilo grozno slabo. Justina je začelo skrbeti in hotel me je odpeljati k zdravniku, vendar sem vztrajala, da sem vredu.
ko je Justin odšel po hrano je k meni prišla Hanna, videti je bila zaskrbljena.
''what is wrong?'' sem jo vprašala
''Mia.. I need to tell you something. maybe its true and maybe its not.''
''yes? tell me'' sem že bila neučakana. rahlo sem se ji nasmehnila, toda ko sem videla, da mi nasmeha ni vrnila sem se zavedala, da je nekaj resnega.
''I think you are pregnant''
''what?'' se zakričala
''thats not possible'' sem se hitro poskušala izgovoriti, vendar ko sem bolje pomislila je bilo mogoče.
''actually Mia, you are feeling sick for two days, just in the morning. that is weird..'' je govorila z tihim, nežnim glasom.
''Hanna you will see that I'm not pregnant. we will wait a few days and if it won't be better I will visit doctor. okay?'' poskusila sem jo pomiriti, čeprav niti sama nisem bila sto procentno mirna. a je lahko mogoče, da sem noseča? ne, to se mi ne bo zgodilo. nočem še imeti otroka, nisem še odrasla in nisem pripravljena postati mama. ne to ni res. hitro sem se poskusila spomniti nečesa bolj veselega, ko je vstopil Justin z pico.
''what is wrong with you two?'' je vprašal Justin saj je opazil, da sve obe bile globoko zamišljeni.
''nothing'' sem na hitro odgovorila in se mu nasmehnila. sumničavo me je pogledal, vendar se je vseeno nasmehnil nazaj..

naslednji dan, mi ni bilo slabo, zato sve si z Hanno nekoliko odlegle. vendar to ni trajalo dolgo, saj mi je čez nekaj dni spet postalo slabo in sem bruhala. takrat sve se z Hanno odločile, da opravim test nosečnosti...

NEVER SAY NEVER
56.del

kar naenkrat pa sem dobila pismo v katerem je pisalo

 Come at the beach, today at 6 o'clock.
                                                      JB

 zelo sem se razveselila tega pisma, čeprav nisem vedela kaj bo tokrat. Hanno sem prosila, da gre tokrat z mano. odločila sem se, da bom oblekla črno obleko, ki mi je segala do kolen in obula črne sandale. Hanna je nosila roza kratke hlače in belo majco, ki je bila skoraj kot srakica. odpravile sve se na plažo in že od daleč slišale kričanje. čudno sve se spogledale. ko sve pa prišle na plažo sve tam zagledale Justina in okrog njega ogromno belieberjev. ko me je Justin zagledal, je prišel do mene, me prijel za roko in me odvlekel na 'oder'. takrat je začel.
''everybody, this is my girl Mia. and I will sing this song for her'' nato je začel peti one less lonely girl. pesmi nisem znala na pamet, vendar mi je bila všeč. cel čas sem se smejala in bila sem zelo srečna. belieberjem me je predstavil, kot njegovo dekle.
po tem majhnem koncertu smo se odpravili v kavarno, ter nekaj časa sedeli in klepetali. vsake toliko so k Justinu prišle belieberke in želele njegov podpis, ter sliko z njim.
odpravili smo se v stanovanje in ker je bilo že pozno smo vsi trije hitro zaspali.

zjutraj me je zbudil čuden občutek v želodcu. postalo mi je grozno slabo in odbežala sem na wc, kjer sem bruhala. do mene je prišel Justin
''is everything okay?'' ko je zagledal, da sem bruhala se je prestrašil
''what is wrong? omg are you okay now?'' odkimala sem in še enkrat bruhala. bilo mi je zares grozno slabo. Justin me je odpeljal v kuhinjo in mi pripravil nekaj za jesti.
''did you eat something bad?'' me je vprašala Hanna. odkimala sem in se naslonila na mizo. slabost se je počasi polegla, zato sem postala boljše volje...

NEVER SAY NEVER
55.del

naslednjih nekaj dni sva uzivala. pocela sva vse mogoce in zares sem se zabavala. vendar sem vedela, da ga se nesmem takoj vzeti nazaj.
odlocila sva se, da se odpraviva nazaj. podrla sva sotor, odsla na jahto in se odpravila. od dalec sva videla, da je na pomolu ogromno ljudi. ko sva se pripeljala blize sva opazila, da so paparaci, zato sva hitro odsla iz jahte in iz pomola. paparaci so nama sledili in postavljali vprasanja kot so
"did you get lost in the sea?"
"where have you been?"
"what did you do?"
bili so zares nadlezni, zato sva zacela tecti.
koncno sva prisla v stanovanje, kjer naju je cakala Hanna. vesela nama je skocila v objem in rekla
"I was afraid that I will never see you again"
"why?" sem jo vprasala, brez, da bi se zavedala, da sva bila odstotna nekaj dni, se nisva oglasala na telefon.
"everybody think that something happen to you. it's all over the world. it's on tv in newspaper. everywhere!"
z Justinom sva se spogledala. zares je bilo neumno, da nikomur nisva sporocila kje sva in da je vse vredu. kar naenkrat pa je Justinu zacel zvoniti telefon. oglasil se je in odsel v drugo sobo. z Hanno sve se cudno spogledale vsakic ko sve slisale, da je Justin krical na osebo z katero je telefoniral. jezen je prisel nazaj k nama in rekel
"I have to go" in ze ga ni bilo vec. cudno sem pogledala Hanno, ona pa je samo skomignila z rameni, saj tudi ona ni imela pojma kaj se je pravkar zgodilo.

vec dni sem procakovala Justinov klic ali obisk, ali pa vsaj sporocilo. vendar nic. kot, da bi izginil. pa saj ne bo spet naredil tega. ne bo me spet zapustil. tega ne sme narediti...

NEVER SAY NEVER
54.del

z colnom sva se odpravila do obale. videla sem, da je Justin vzel veliko stvari, vendar nisem sprasevala nic. na otoku sem hodila okrog in opazovala okolico, Justin pa je zacel postavljati sotor.
"are we gonna sleep here?" sem ga vprasala, on pa me je pogledal, vstal, prisel do mene in me na kratko poljubil
"it's gonna be fun" nasmehnila sem se nazaj.

ko je postavil sotor sva se odsla kopat. kar naenkrat pa se je stemnilo in zacelo je dezevati. hitro sva odsla iz vode v sotor. nekaj casa sva se prestraseno gledala, nato pa sva se zacela smejati. ulegla sva se in cez nekaj casa zaspala.

zjutraj, ko sem se zbudila Justina ni bilo poleg mene. stopila sem iz šotora in ga začela iskati.
''Mia!'' se je zadrl, pogledala sem na jahto, ki je stala ne daleč vstran od obale, tam je stal Justin in mi mahal.
''come here!''
plavala sem do jahte na kateri me je čakal zajtrk. odločila sva se, da ostaneva še nekaj dni, nato pa sva se odšla kopat. Justin je vedel, da s seboj ne bom imela kopalk, zato mi jih je kupil. najprej sem ga jezno pogledala, saj še vedno nisem marala, da mi drugi kupujejo stvari, nato pa sem jih vseeno vzela. bile so bele in bila je ravno prava številka. iz jahte sva skočila v vodo in se začela loviti. Justin me je ulovil in me objel od zadaj, svojo nogo je ovil okrog mojih, z roko me je prijel okrog pasu in me potopil, nato je odplaval vstran. začela sem ga loviti in ko sem ga ulovila sem jaz potopila njega. nato me je v vodi poljubil...

NEVER SAY NEVER
53.del

nisem se umaknila, ampak sem mu vrnila poljub. med poljubom sva vstala in se tako poljubljala naprej. božal me je po hrbtu in občasno svoje roke položil na mojo rit, jaz sem ga božala po laseh in vratu. poljubil je moj vrat in v tistem trenutku sem zastokala. pogledal me je v oči in me začel poljubljati naprej. dvignil me je in me nesel v spalnico, ki je bila spodaj. položil me je na posteljo in me poljubljal naprej. začel mi je slačiti krilo in me poljubljal po nogah. slekla sem mu majco in se začela dotikati njegovih mišic in popolnega telesa. govorila nisva nič, samo prepustila sva se strasti.
nekaj časa sva naga ležala v postelji, ko me je Justin dvignil in me nesel ven. nagnil me je čez rob jahte, jaz pa sem začela kričati
''Justin nooo. don't. Justin don't even think about it'' on pa se je samo smejal. ko sem že misla, da ne bo nič me je vrgel v vodo, ter skočil takoj za menoj. naga sva se kopala sredi morja, kjer ni nič.
priplaval je do mene in me objel, nadeljevala sva to kar sva počela v spalnici. svoje mokro telo je naslonil na moje in čutila sem njegove mišice. poljubljal me je po vratu in me božal.
splezala sva nazaj na jahto, ter se nekaj časa sončila. takrat pa sem se odločila in rekla
''Justin..'' glavo sem obrnila proti njemu in ga pogledala naravnost v oči on pa je rekel
''yes?'' nekaj časa sem bila tiho in globoko sem dihala, nato pa sem rekla
''I still love you''
nasmehnil se mi je in rekel
''I know'' takrat sem se nasmehnila nazaj, pogledala v nebo, ter se nisem nehala smejati. bila sem srečna.
čez nekaj časa me je vprašal
''do you trust me?''
''yes.. i do''
takrat je vstal in odšel do krmila. jahta se je začela premikati, vendar ne v tisto smer od kje sva prišla. plula sva naprej, dokler nisva prišla do nekega samotnega otoka.

NEVER SAY NEVER
52.del

naslednje dni sem se ves čas smehljala. nisem mogla nehati misliti na Justina in na to kaj mi bo pripravil naslednje.
''close your eyes'' je Hanna zmotila moje razmišljanje.
''why?''
''just close your eyes'' zaprla sem oči, Hanna pa mi jih je zavezala z ruto, tako, da nisem videla nič. peljala me je nekam ven. bili smo na plaži saj sem čutila pesek med mojimi prsti na nogah, nato pa sem začutila les. les sem čutila vse dokler se nismo ustavili in takrat sem morala narediti dolg korak. stopila sem na nekaj trdega, vendar je bilo prijetno. takrat mi je Hanna odvezala oči in videla sem, da sem stala na jahti. bila je kar velika in razkošna.
''I did my job, now I have to go bye.'' in že je ni bilo več. ozirala sem se okrog in iskala, če je kdo na tej jahti. kar naenkrat se je začela premikati in odpeljala se je daleč vstran od obale. nato se je ustavila in za seboj sem slišala korake, obrnila sem se in pred mano je stal Justin. hotela sem se nasmejati, vendar sem smeh zadržala. nisem mu dala vedeti, da sem srečna, da sem tukaj z njim. objel me je in kar nekaj časa sva bil v objemu, takrat sem se nasmehnila. po dolgem času sem čutila njegov objem, njegovo toplino in vohala sem njegov popoln vonj. vedno je dišal tako popolno. spustil me je iz objema, jaz pa sem se nehala smejati. prijel me je za roko in me odpeljal naprej na 'glavo' jahte. tam je ob strani bil kavč in usedla sva se nanj. bila sva sredi morja in okrog ni bilo nič. nikjer se ni videla obala, bila sva samo midva. Justin me je pobožal po obrazu in takrat sem se mu nasmehnila, nisem več mogla zadržati. nasmehnil se mi je nazaj in mojo glavo položil na njegove rame. nekaj časa sva bil tako, nato pa sem se ulegla in glavo položila na njegove noge. začel me je božati po laseh. prevzel me je občutek poželenja, vendar mu tega nisem pokazala. vsedla sem se zraven njega ko me je zopet prijel za glavo. vendar je tokrat mojo glavo potisnil k svoji in me poljubil...

NEVER SAY NEVER
51.del

več tednov ni bilo več nič. a mi je poslal rože in sporočilo, ker je mislil, da ga bom takoj poiskala in mu stekla v objem? potem se je motil.
sama sem se sprehajala in premišljevala o tem, ko je do mene pritekla Hanna
''come you need to see this!!'' prijela me je za roko in me potegnila s sabo. tekle sve do nekega bara, kjer je po televiziji bil Justin v neki oddaji
''what?...''
''shh. just listen''
''and how is your love life?'' ga je vprašal voditelj oddaje
''well.. there is one girl who I love. I made a mistake and I lost her, but I really want her back and I will do anything to get her back. Mia if you are listening this I love you''
šokirano sem gledala in nisem mogla verjeti. Hanna se je obrnila k meni in se zadovoljno smejala
''you see. he loves you and he just said that for world! you need to take him back''
''I want him to fight for me''
''oh, he will. trust me''
prijela me je za roko in odšle sve proti domu. ko je Justin to rekel po televiziji je tvegal, da ga bodo paparazi sedaj zasledovali vsepovsod, saj bodo vsi hoteli vedeti, kdo je to dekle. tvegal je še več svoje zasebnosti, ki je zdaj skoraj ne bo imel. in vse to je storil samo zame. takrat sem postala srečna. kot, da bi se mi v tistem trenutku ogrelo srce. končno se je nekdo boril zame, končno mi je nekdo dokazoval, da me ima rad in da hoče biti z mano.

NEVER SAY NEVER
50.del

poštarja, ki je v rokah imel ogromen šopek rdečih vrtnic.
''are you Mia?''
''yes''
''here you go this is for you'' ogromen šopek rdečih vrtnic, ki so zelo dišale, mi je porinil v roke, nato pa mi je dal še pismo.
''thank you'' zaprla sem vrata in odšla nazaj na kavč. vrtnice in pismo sem položila na kavč polek sebe in nekaj čas strmela v njih. nisem bila prepričana ali naj odprem pismo, ali ne.
odprla sem pismo. nisem mogla verjeti. globoko sem zavzdihnila in pismo položila nazaj na kavč, ter nadeljevala v gledanjem filma.
Hanna se je vrnila domov. ko je zagledala vrtnice je presenečeno skočila k meni
''who gave you this?''
''why do you even ask?''
vzela je pismo in ga prebrala
''wow..''
''yeah''
''and? what do you say?''
''nothing.. I don't care''
zavila je z očmi in odšla v kuhinjo. še enkrat sem v roke vzela pismo, ter prebrala kaj piše

I will fight for you.
                        JB.

bolj ko ga poskušam pozabiti, bolj je vsepovsod. trudil se bo zame? potem mu že ni vseeno. toda tokrat, se bo moral zares potruditi, da me ponovno osvoji. po tem, kar je bilo, bom dobro premislila, preden ga bom zares vzela nazaj.
bila sem zmedena, še pred nekaj minutami sem premišljevala o tem, kako ga bom pozabila, zdaj pa že premišljujem o tem, kako ga bom vzela nazaj. odločila sem se, da bom postala zahtevna. če me zares ljubi, mi bo to dokazal in se bo potrudil zame..

NEVER SAY NEVER
49.del

Hanna je prišla do mene, me objela in rekla
''he really loves you''
''he doesn't!'' sem se zadrla nanjo in se ji iztrgala iz objema.
''if he really loves me, he wouldn't be with other girls''
''he isn't!''
''no? so who is that girl I saw him  with?''
''she is just his friend''
''yea, sure. i don't want to him him ever again. I hate him''
žalostno me je pogledala, rekla pa ni nič več. sama pri sebi sem vedela, da ga ne sovražim. še vedno sem ga ljubila in vse to me je prizadelo. bila sem čisto na tleh, vendar sem se pretvarjala, da sem močna.

več dni nisem šla nikamor. ves čas sem bila doma in gledala žalostne filme. Hanna je bila večina časa z mano, vendar ne vedno. razumela sem, da se me je že verjetno naveličala, zato ji nisem zamerila, ko je šla ven z kakšno drugo prijateljico. pasalo mi je, da sem bila nekaj časa popolnoma sama. takrat sem imela čas za razmislek o tem, kako mi bo uspelo pozabiti Justina. zavedala sem se, da bo težko. ta njegov popoln nasmeh, njegove popolne oči. pogrešala bom njegove objeme in poljube. pogrešala bom njega. vendar je bilo najbolje, da ga pozabim.
ležala sem na kavču in gledala film, ko je nekdo pozvonil. vsa brez volje sem se odpravila odpret vrata. ko sem jih odprla sem zagledala...

NEVER SAY NEVER
48.del

na vse moči sem se trudila, da bi ga dokončno pozabila. nisem ga želela več videti. nisem se spominjala vsega, kar se je dogajalo. zares sem se trudila biti močna. Hanna mi je pri tem pomagala, saj je bila ves čas ob meni in mi ni dovolila govoriti ali pomisliti na Justina. hvaležna sem ji za vse, kaj je naredila zame.
ja, pogrešala sem ga. zares, sem ga pogrešala. pogrešala sem, da je bil vedno tu zame in mi je naklonil njegovo pozornost, pogrešala sem ga, vendar sem morala ostati močna. nisem se smela zlomiti.

Hanna je odšla nakupovat, jaz pa sem ostala sama doma. ni se vrnila že več ur, zato me je začelo skrbeti.
nestrpno sem hodila po stanovanju in premišljevala kje bi lahko bila, ko je stopila v stanovanje. vendar ni bila sama. z njo je bil Justin.
''what are you doing?'' sem jo vprašala in prestrašeno-začudeno gledala
''I saw him and we talk, listen to him please''
''I don't want to listen to him!''
''please Mia'' se je oglasil Justin. jezno sem ga pogledala in odšla v sobo. prišel je za mano, vsedel se je zraven mene, jaz pa sem vstala. če bi sedela poleg njega in ga gledala naravnost v oči, bi mu v trenutku odpustila. jaz pa tega nisem hotela. nisem hotela, da me zavede in da spet padem v njegovo 'past'.
''talk'' sem rekla neučakano
''I know you saw me with that girl''
''yes, i did''
''but I don't love her, we are not together. I still love you''
''bullshit! if I love someone. I don't hang out with others! not even if they can't see me.''
''Mia, please listen''
''listen what? your lies? no, I don't want to listen you! I hate you and I never want to see you again!''
''don't say that''
''you used me for sex?''
''what? no way, I could never do that''
''it looks like that. now go!'' šla sem iz sobe in mu odprla vrata, ter čakala, da bo odšel. ustavil se je pri meni in me poskušal poljubiti na lice, vendar sem se umaknila. ko je odšel, sem zaprla vrata in planila v jok..

NEVER SAY NEVER
47.del

takoj sem vstala iz postelje in si obrisala solze.
"where are you going?" me je vprasala Hanna. brez odgovora sem odsla in zaloputnila vrata za sabo. odpravila sem se k Justinu. vedela sem kje stanuje. pes je bilo okoli pol ure hoje, pol poti sem tekla, ker sem hotela priti cim hitreje.
ustavila sem se pred njegovo hiso. kaj bom mu sploh rekla? nekaj casa sem premisljevala, nato pa sem sla in pozvonila. nestrpno sem ga cakala, vendar vrat ni odprl nihce. pozvonila sem se enkrat, vendar tudi tokrat nihce ni odprl vrat. nekaj casa sem se stala tam, nato pa sem se odpravila okrog hise na dvorisce. ko sem zaslisala, da je nekdo govoril sem se ustavila. postavila sem se za drevo in pocasi premikala veje, da bi videla kdo je tam.
na lezalniku je lezal Justin, videla sem ga kako se smeji. nosil je samo kopalke in lahko sem videla njegovo popolno telo. takrat pa je do njega prisla punca. bila je nekje mojih let. imela je dolge crne lase in popolno postavo. njene prsi so bile malo vecje kot moje in oblecene je imela roza kopalke. sla je do Justina in mu dala koktajl. vlegla se je na lezalnik zraven njega, ter ga zacela bozati po telesu. z njegovo roko se je dotaknil njenih nog in jo zacel bozati. v tistem trenutku sem naglo spustila veje in odbezala. bezala sem kako hitro sem mogla.

"what happend?" me je vprasala Hanna, ko sem v solzah in brez sape prisla domov
"Justin..." nisem mogla povedati do konca, ampak sem spet planila v jok.
"Justin what? did you went to his house?"
"i saw some girl and.." takrat me je objela. stisnila me je mocno in vedela sem, da je ona tista, ki mi bo vedno stala ob strani, zato sem ji v tistem trenutku odpustila vse.
"they are together.."
"are you sure?" pokimala sem. nato je Hanna pocakala, da sem se pomirila. skuhala mi je caj in ko sem nehaa jokati sem ji povedala vse.
"I'm sorry.."
"don't be. he is just another famous boy who think that can get any girl. he was just playing with me. he had me for sex" se sama nisem mogla verjeti, da sem zares rekla to. spet sem se vrnila nazaj v tisti cas, ko nisem marala slavnih oseb. tokrat sem imela razlog...

NEVER SAY NEVER
46.del

''what?'' v trenutku sem se 'zbudila' in jo debelo pogledala
''why didn't you tell me that before! I just left him there on the beach now!''
''I tought this is the best for you''
''the best for me?''
''i tought you forgot him already and i didn't want you to be sad again'' zgroženo sem jo gledala in nisem mogla verjeti kaj je govorila. ostala sem brez besed.
''and he left this letter for you''
papir sem ji iztrgala iz roke in se odpravila v spalnico. vlegla sem se na posteljo in začela brati pismo

Dear Mia, 
I'm sorry.. I'm sorry that I just stopped visiting you. Your parents told me that you have another boyfriend and that you don't want to see me again. I knew this wasn't true, but I think I was afraid that I may come and see you with another boy, so I didn't come. I'm sorry now. I should come to you, but I was also scared of your parents, they started to following me if I'm visiting you and I just left everything and go back to tour. I hate myself for that now. And when I found out you were in coma I came and visit you. I was siting next to you and praying for you. I was praying every single day for you to get better. And now, when you're reading this you are probably healthy and alive. I just want to tell you that I still love you and I think I could never stop loving you. I can't control your heart so I don't know what are you feeling. But please if you are feeling the same, find me. You know where I live, please just let me know if you are feeling the same. I know you may not forgive me and I know I should talk to you about this what I wrote, but I'm scared. I'm scared that you may not love me anymore and that's why I'm writting this letter. I miss you, I miss you in my life and I want you back. I hope we ever meet again.

with love, Justin

ko sem pismo prebrala do konca, sem bial v solzah. nisem mogla verjeti. kako je lahko Hanna naredila kaj takega, vedela je kaj čutim do njega, vendar je to pismo skrivala pred menoj. tega ji ne bom mogla odpustiti. obrnila sem se na stran in videla Hanno, ki je stala pri vratih in jokala
''I know, I made a mistake. I'm sorry Mia''
rekla nisem nič, jezno sem jo pogledala in se obrnila v drugo stran.
''Mia please. I love you and I did that because I tought this is the best for you. but it's not and i'm sorry. please don't be mad at me. forgive me''
nisem mogla, nisem ji mogla odpustiti. vsaj ne še zdaj. Hanna se je obrnila in v joku odšla iz sobe, jaz pa sem še bolj padla v jok. jokala sem, dokler se nisem odločila...

NEVER SAY NEVER
45.del

minevali so meseci in kmalu je spet bilo poletje. jaz sem si že čisto opomogla in bila sem popolnoma zdrava. nekako mi je uspelo pozabiti Justina in biti zopet srečna. Hanna je odšla od doma in se preselila k meni. skupaj sve se počele vse.

sprehajale sve se ob plaži in opazovale sončni zahod. v rokah sem držala svoje pete in hodila po mehkem pesku, ki se mi je vsake toliko zaril med prste na nogah, zato sem stopila v vodo. z Hanno sve govorile o tem, da bi se nekje zaposlile in začele služiti denar, saj nama ga počasi zmanjkuje. zares sve bile zatopljeni v pogovor, zato sploh nisem opazila, da nekdo prihaja nasproti. ko smo stali kakšne 4 metre narazen sem zaslišala znan glas. bil je moški glas. pogled sem umaknila od Hanne in pogledala naravnost. bil je Justin z njegovo mamo. verjetno sta si tudi onadva zaželela samote in se zato odpravila na tole plažo, ki je bila zvečer vedno samotna. zastal mi je dih in srce mi je začelo biti hitreje. gledala sem naravnost v njegove oči in on mi je vračal pogled. čisto rahlo se mi je nasmehnil, jaz pa sem pogledala navzdol in nadaljevala z hojo. odšla sem mimo njega in globoko vdihnila, da sem lahko vonjala ta njegov popoln vonj. Hanna je prišla za menoj in brez besed sve nadaljevale pot.
ko sve prišle domov, sem se vsedla na kavč in strmela naravnost. Hanna je prišla do mene in v  rokah je imela nekakšen papir, jaz pa sem še kar naprej strmela naravnost.
''Mia, I need to tell you something''
''mhm''
''please listen to me''
''yeah'' bila sem odsotna, saj sem premišljevala samo o tistem njegovem pogledu in nasmehu.
''when you were in coma, parents and I weren't the only people who came and visit you''
rekla nisem nič, saj nisem vedela kaj govori in še vedno sem bila zasanjana.
''Justin came and visit you too..''

NEVER SAY NEVER
44.del

''Hanna! where is Patrick?'' sem rekla še enkrat, bolj glasno
''he.. he.. he killed himself''
''what?!'' bila sem popolnoma šokirana. on, prav on se je ubil. on, ki je vedno bil nasmejana in pozitivna oseba, on za katerega sem mislila, da ga skoraj nič ne more spraviti na tla.
''he tought you're gonna die.. so he said he's gonna wait for you in heaven'' takrat sem začela jokati. nisem ga ljubila, vendar sem ga imela rada kot prijatelja.
''when did that happend?''
''2 months ago''
obrnila sem se na stran in jokala. samo jokala sem, rekla pa nisem več nič. ubil se je zaradi mene, jaz pa sem zdaj živa in skoraj popolnoma zdrava.

minilo je nekaj dni in lahko sem zapustila bolnišnico. počutila sem se, kot, da bi se ponovno rodila. imela sem občutek, da se je vse spremenilo in da nimam pojma kaj se dogaja z svetom.
ko sve z Hanno sedele v mojem stanovanju, sem jo morala vprašati
''did my parents came and visit me?'' navadila sem se govoriti v angleščini, zato sve se tudi z Hanno ves čas pogovarjale v angleščini. Hanna je spet pogledala vstran in rekla
''yes, just once''
''did they say something?''
''your mom said that she's sorry for you''
''nothing else?''
''no. i'm sorry''
nevem zakaj, toda to me je prizadelo. več mesecev sem bila v komi, pa so me starši obiskali le enkrat. takrat sem se zavedala, da več nimam oravih staršev in se nekako odločila, da jih bom pozabila. začela se bom pretvarjati, da jih ne poznam. drugo mi ni preostalo...

NEVER SAY NEVER
43.del

zbudila sem se v bolnisnici. Hanna je sedela na postelji zraven mene in ko me je zagledala je skocila in se zacela jokati od srece. nisem imela pojma kaj se dogaja. prisla je do mene in me objela, nato pa je poklicala zdravnika.
"she woke up!!"
zdravnik je prisel do mene in me zacel sprasevati kako se pocutim, ter nekaksna vprasanja o sanjah in o tem, cesa se spomnim nazadnje.
"she is okay, but she needs to stay in hospital for few days"
ni mi bilo jasno kaj se dogaja in ves cas sem gledala okrog sebe.
pogledala sem skozi okno in videla drevo. bilo je veliko drevo, ki pa na sebi ni imelo listov. bilo je pusto, kot so drevesa v zimi.
"Hanna, what day is today?"
"wednesday"
"so I've been here for two days now?"
"Mia, you've been here for months now. You've been in coma"
srce mi je zacelo razbijati hitreje in sele zdaj sem se zavedala zakaj drevo nima listov. bila je zima in tukaj lezim ze od poletja.
"what happend?"
"you almost died"
takrat sem se spomnila vsega, kar se je zgodilo tisto noc. spomnila sem se kako sem se zacela utapljati in spomnila sem se Justina. spomnila sem se, kako sem pomislila nanj in kako zelo si zelim, da bi bil zdaj tukaj. verjetno sploh neve, da sem tu. verjetno tudi moji strasi ne vedo, kaj se je zgodilo. pocutila sem se osamljeno.
"where is Patrick?" sem vprasala. Hanna je pogledala vstran in nekaj casa molcala..

NEVER SAY NEVER
42.del

ker je Hanna hotela, da cim prej pozabim na Justina in da bom spet vesela, se je z Patrickom dogovorila, za nocno kopanje. ni mi bilo zelo vsec, vendar sem se prisilila, da bom sla. zares moram pozabiti Justina.

bilo je hladneje in rahlo je pihal veter, zato sem si lase spela v figo.
"hey I'm here"
se nama je iz vode drl Patrick. ura je bila okrog 10 zvecer in zunaj je skoraj bila popolna tema. bilo me je strah, vendar sem se vseeno odsla kopat. z Hanno sve pocasi stopale v hladno vodo. cutila sem, da je tudi Hanno strah, vendar rekla ni nicesar. ona je zaplavala in odsla k Patricku jaz pa sem se malo stala v vodi, ki mi je segala komaj do pasu.
"are you afraid?" me je vprasal Patrick
"no I'm fine. its just cold"
"come. we will swim"
takrat sem zaplavala in sledila Patricku in Hanni. plavali smo dalec ven in prisli do boj.
"let's go far"
je rekel Patrick in zacel plavati naprej.
"no, there are ships there" je rekla Hanna in se trdo drzala tiste vrvice z bojami.
"but its night and there is noone on the sea now" naj je prepriceval Patrick. z Hanno sve se pogledale rekle pa nisve nic.
"i don't know Patrick" sem rekla in ze skoraj odplavala nazaj
"come on, please, for me. I don't want to go alone"
Hanna je zacela plavati proti Patricku
"Hanna what are you doing?"
"come on Mia, nothing bad can happen"
nevem zakaj, toga v tistem trenutku sem zacela plavati proti njima. plavali smo dalec vstran. bila sem kaksnih 5 metrov za njima in ves cas sem gledala okrog.
kar naenkrat nisem vec cutila noge, zgrabil me je krc in na vso silo sem zacela brsati in kricati. Hanna in Patrick sta se obrnila in zacela plavati proti meni. jaz pa sem se zacela utapljati. zadnja stvari, na katero sem pomislila je bil Justin...

NEVER SAY NEVER
41.del

zvecer nisem in nisem mogla zaspati. premisljevala sem samo o Justinu in o najinih trenutkih v tem stanovanju in drugje. spet sem zacela jokati in nato koncno zaspala v solzah.
zjutraj je prisla k meni Hanna. obljubila mi je, da se bo veliko druzila z mano, da ne bom toliko premisljevala o Justinu in se bom zaposlila z necim.

zjutraj sve se odpravile rolat, popoldne pa sve prezivele ob bazenu.
Hanna mi je rekla, da so se starsi odlocili, da me ne bodo iskali
"rekli so, da ko bos pripravljena bos prisla domov"
"super, to se ne bo zgodilo"
"a vec nikoli ne bos sla domov?"
"upam, da ne"
zares nisem hotela vec domov. bilo mi je zadosti, da mi starsi govorijo kaj naj delam. niti nazaj na studij ne bom sla vec.

minevali so tedni in z Hanno sve bile skupaj vsak dan. pocasi sem zacela pozabljati na Justina.
sedele sve ob bazenu in se soncile, ter pogovarjale, ko slisim znan glas
"hello gilrs. haven't seem you in while"
obe z Hanno se obrneve in zagledave Patricka. bil je se lepsi kot takrat. pred nama je stal v kopalkah in obcudovala sem njegovo telo. bilo je skoraj tako popolno kot Justinovo.
"hey" je odgovorila Hanna
"can I sit down?" je vprasal in takoj sem odgovorila
"yes, sure"
zaceli smo se pogovarjati, ko me je kar naenkrat vprasal
"where is Justin?"
zalostno sem pogledala v tla in z kanckom ocesa videla, kako ga je Hanna dregnila in mu rekla
"they're not together"
"oh I'm sorry Mia.."
"it's okay. I'm over it"
ceprav sem sama pri sebi vedela, da to ni res. nisem se popolnoma prebolela Justina in vedno ko ga je nekdo omenil, sem se spomnila na vse..

NEVER SAY NEVER
40.del

"kaj?!" cudno sem jo pogledala. en cas ni rekla nic, nato pa je zacela
"Justin ima skab vpliv nate. zato sva z ocetom uredila nekaj stvari. brez njega ti bo bolje"
rekla je zadosti. razumela sem kaj je zelela povedati in postala sem jezna nanjo kot se nikoli.
"slab vpliv? kako lahko ima Justin name skab vpliv? postala sem boljsa oseba zaradi njega!" drla sem se na njo, dokler ni odsla iz sobe, jaz pa sem planila v jok.
v sobo je prisla Hanna in rekla
"oprosti, ker ti nisem morala povedati prej"
"ti si vedela za vse to?"
"slisala sem jih, kako so se pogovarjali, vendar ti nikakor nisem mogla povedati saj so me poslali nazaj na studij."
takrat sem postala jezna tudi nanjo. vedela sem, da ce bi lahko bi mi povedala. vendar v tistem trenutku nisem mislila na nic drugega kot na Justina in na to, da ga nikoli vec ne bom morala objeti in poljubiti. in zato je delno bila kriva tudi Hanna.
zacela sem pakirati stvari
"kam pa gres?" me je preseneceno vprasala Hanna
"vstran od tu. nikoli vec nocem videti nikogar od tu"
Hanna je vstala in mi zacela pomagati pakirati
"kaj pa pocnes?"
"Mia, vem, da si jezna name, vendar ti jaz zelim vse najboljse in ce zelis oditi, ti bom pomagala."
takrat sem spustila vse stvari, ki sem jih imela v roki in jo mocno objela. vedela sem, da me ima rada in da bi zame naredila vse. v trenutku sem ji odpustila, da mi ni rekla, kaj so nameravali moji starsi.
ko sva spakirali je Hanna zamotila starse, jaz pa sem odsla.
odsla sem v svoje stanovanje. ceprav imam tam ogromno spominov na Justina, nisem imela nikamor drugam za iti...

NEVER SAY NEVER
39.del

bila sem cisto na tleh. bila sem potrta in spet sem se zatekla k rezanju. vedela sem, da to ne bo spremenilo nicesar, vendar ko sem videla kri kako je kapljala iz moje roke, sem se pocutila, kot da z krvjo iz mene kaplja bolecina. vendar ni. postala sem zalostna in zaprta sama vase. nisem vedela zakaj ga ni bilo vec. hotela sem ga, saj sem ga ljubila. potrebovala sem njegov objem in poljub. vendar tega ni bilo vec. le kaj se je zgodilo, da me ne obisce vec? si je nasel drugo? se me je navelical? me je preprosto pozabil in vse najine trenutke? nisem morala najti razloga zakaj se to dogaja. bila sem srecna vendar se je moja sreca zdaj spremenila v zalost. nisem hotela vec ziveti, nisem hotela ziveti brez njega.

minevali so meseci, se vedno sem bila slabe volje in sem komaj koncala prvi letnik studija. prisle so pocitnice in bil je cas, da se odpravim domov.
ko sem prisla domov, nisem govorila z nikomer. nisem imela moci. Hanna je prisla k meni in komaj sem ji povedala vse. zacela se je jokati in jokala sem se tudi jaz.
v sobo je prisla mama
"zakaj si zalostna?"
"vse je vredu.. nisem" sem rekla v solzah. vedela sem, da mi ne bo verjela.
"ne ni. povej mi kaj je narobe?"
cutila sem, da ji lahko zaupam. povedala sem ji vse. cisto vse kar se je zgodilo, vendar mi je kmalu postalo zal, da sem ji sploh kaj povedala.
"to sva naredila v tvoje dobro.."