NEVER SAY NEVER
45.del

minevali so meseci in kmalu je spet bilo poletje. jaz sem si že čisto opomogla in bila sem popolnoma zdrava. nekako mi je uspelo pozabiti Justina in biti zopet srečna. Hanna je odšla od doma in se preselila k meni. skupaj sve se počele vse.

sprehajale sve se ob plaži in opazovale sončni zahod. v rokah sem držala svoje pete in hodila po mehkem pesku, ki se mi je vsake toliko zaril med prste na nogah, zato sem stopila v vodo. z Hanno sve govorile o tem, da bi se nekje zaposlile in začele služiti denar, saj nama ga počasi zmanjkuje. zares sve bile zatopljeni v pogovor, zato sploh nisem opazila, da nekdo prihaja nasproti. ko smo stali kakšne 4 metre narazen sem zaslišala znan glas. bil je moški glas. pogled sem umaknila od Hanne in pogledala naravnost. bil je Justin z njegovo mamo. verjetno sta si tudi onadva zaželela samote in se zato odpravila na tole plažo, ki je bila zvečer vedno samotna. zastal mi je dih in srce mi je začelo biti hitreje. gledala sem naravnost v njegove oči in on mi je vračal pogled. čisto rahlo se mi je nasmehnil, jaz pa sem pogledala navzdol in nadaljevala z hojo. odšla sem mimo njega in globoko vdihnila, da sem lahko vonjala ta njegov popoln vonj. Hanna je prišla za menoj in brez besed sve nadaljevale pot.
ko sve prišle domov, sem se vsedla na kavč in strmela naravnost. Hanna je prišla do mene in v  rokah je imela nekakšen papir, jaz pa sem še kar naprej strmela naravnost.
''Mia, I need to tell you something''
''mhm''
''please listen to me''
''yeah'' bila sem odsotna, saj sem premišljevala samo o tistem njegovem pogledu in nasmehu.
''when you were in coma, parents and I weren't the only people who came and visit you''
rekla nisem nič, saj nisem vedela kaj govori in še vedno sem bila zasanjana.
''Justin came and visit you too..''