NEVER SAY NEVER
55.del

naslednjih nekaj dni sva uzivala. pocela sva vse mogoce in zares sem se zabavala. vendar sem vedela, da ga se nesmem takoj vzeti nazaj.
odlocila sva se, da se odpraviva nazaj. podrla sva sotor, odsla na jahto in se odpravila. od dalec sva videla, da je na pomolu ogromno ljudi. ko sva se pripeljala blize sva opazila, da so paparaci, zato sva hitro odsla iz jahte in iz pomola. paparaci so nama sledili in postavljali vprasanja kot so
"did you get lost in the sea?"
"where have you been?"
"what did you do?"
bili so zares nadlezni, zato sva zacela tecti.
koncno sva prisla v stanovanje, kjer naju je cakala Hanna. vesela nama je skocila v objem in rekla
"I was afraid that I will never see you again"
"why?" sem jo vprasala, brez, da bi se zavedala, da sva bila odstotna nekaj dni, se nisva oglasala na telefon.
"everybody think that something happen to you. it's all over the world. it's on tv in newspaper. everywhere!"
z Justinom sva se spogledala. zares je bilo neumno, da nikomur nisva sporocila kje sva in da je vse vredu. kar naenkrat pa je Justinu zacel zvoniti telefon. oglasil se je in odsel v drugo sobo. z Hanno sve se cudno spogledale vsakic ko sve slisale, da je Justin krical na osebo z katero je telefoniral. jezen je prisel nazaj k nama in rekel
"I have to go" in ze ga ni bilo vec. cudno sem pogledala Hanno, ona pa je samo skomignila z rameni, saj tudi ona ni imela pojma kaj se je pravkar zgodilo.

vec dni sem procakovala Justinov klic ali obisk, ali pa vsaj sporocilo. vendar nic. kot, da bi izginil. pa saj ne bo spet naredil tega. ne bo me spet zapustil. tega ne sme narediti...