NEVER SAY NEVER
43.del

zbudila sem se v bolnisnici. Hanna je sedela na postelji zraven mene in ko me je zagledala je skocila in se zacela jokati od srece. nisem imela pojma kaj se dogaja. prisla je do mene in me objela, nato pa je poklicala zdravnika.
"she woke up!!"
zdravnik je prisel do mene in me zacel sprasevati kako se pocutim, ter nekaksna vprasanja o sanjah in o tem, cesa se spomnim nazadnje.
"she is okay, but she needs to stay in hospital for few days"
ni mi bilo jasno kaj se dogaja in ves cas sem gledala okrog sebe.
pogledala sem skozi okno in videla drevo. bilo je veliko drevo, ki pa na sebi ni imelo listov. bilo je pusto, kot so drevesa v zimi.
"Hanna, what day is today?"
"wednesday"
"so I've been here for two days now?"
"Mia, you've been here for months now. You've been in coma"
srce mi je zacelo razbijati hitreje in sele zdaj sem se zavedala zakaj drevo nima listov. bila je zima in tukaj lezim ze od poletja.
"what happend?"
"you almost died"
takrat sem se spomnila vsega, kar se je zgodilo tisto noc. spomnila sem se kako sem se zacela utapljati in spomnila sem se Justina. spomnila sem se, kako sem pomislila nanj in kako zelo si zelim, da bi bil zdaj tukaj. verjetno sploh neve, da sem tu. verjetno tudi moji strasi ne vedo, kaj se je zgodilo. pocutila sem se osamljeno.
"where is Patrick?" sem vprasala. Hanna je pogledala vstran in nekaj casa molcala..