NEVER SAY NEVER
26.del

"kako sem vesela da si se vrnila"
rekla nisem nic. na obrazu sem imela tisti 'kaj za vraga se dogaja in vseeno mi je' izraz.
do mene je prisel se oce in rekel
"se dobro da si ziva in zdrava"
ziva in zdrava? a so res mislili, da se mi je kaj zgodilo? kaj sploh niso pomislil na to, da sem bila na turneji? nisem vedela, kaj naj sploh mislim. odsla sem v sobo in se zaklenila. vrgla sem se na posteljo in zacela jokati.
nekako sploh nisem imela pravega razloga za jokanje, vendar sem morala. morala sem jokati, morala sem se sprazniti. pogresala sem Justina. hotela, sem da pride po mene. zelela sem si ga. ta dan sploh vec nisem sla iz sobe.

naslednje jutro me je zbudila mama. po mojih vratih je udarjala, kot da bi se ji zmesalo. vstala sem in odprla vrata, ter sla nazaj v posteljo. vstopila je mama in rekla
"ves, pogresali smo te. lahko bi se vsaj javila, da si v redu. lahko bi poklicala ali kaj. a si sploh predstavljas kako nas je skrbelo?" zacela je dvigovat glas in vedela sem, da se to ne bo koncalo dobro. se zdaj nevem zakaj sta se oba tako spremenila.
"a bos rekla kaj?"
"kaj pa naj povem?"
"zakaj si odsla? kaj si sploh mislila? da bo kaj bolje?" zdaj se je ze zares drla, jaz pa sem se samo obrnila v drugo stran in rekla
"pojdi!"
mama je en cas se stala v sobi, nato pa je odsla in zaloputnila vrata za seboj. spet sem zacela jokati. tokrat sem imela razlog. nisem se mogla ustaviti, jokala sem skoraj uro, nato pa sem na nocni omarici zagledala steklo...