NEVER SAY NEVER
35.del

"spakiraj si stvari"
cudno sem ga pogledala, saj nisem vedela o cem govori.
"jutri gres"
"kam?"
"v svoje novo stanovanje. in nato zacnes studirati"
"a ze?"
"ja ze. hitro spakiraj se"
takoj ko je odsel sem se bolj padla v jok. to pomeni, da ne bom imela priloznosti videti Justina. kako bo sploh vedel kje sem? kako se bova sploh dobila? nisem se mogla pomiriti. jokala sem kako uro, nato pa mi ni preostalo drugega, kot, da zacnem pakirati stvari. tudi med pakiranjem sem jokala. premisljevala sem samo o Justinu. rabila sem ga zdaj. potrebovala sem njegovo podporo, potrebovala sem njegove nasvete, potrebovala sem njega.
pogledala sem si roko, brazgotine so skoraj izginile in spet sem pomislila, da bi se rezala. nekaj casa sem stala na miru in premisljevala, ce je vredno. ni bilo vredno, vendar sem v roke vzela steklo in potegnila po roki. potegnila sem tako mocno, da je zacela tecti kri, v tistem trenutku pa sem pomislila na Justina. kaj bi on rekel, ce bi vedel, da spet pocnem to. steklo sem vrgla v kos in si takoj obrisala kri. ko bo videl to, bo razocaran. ce bo sploh videl. nisem imela pojma ali ga bom sploh lahko se kdaj videla.

naslednji dan, smo se zgodaj zjutraj odpravili. ta kraj je bil okrog 3 ure vstran. ko smo prispeli sta mi starsa razkazala stanovanje in okolico. bila sem brez volje. vem, da sem si vedno zelela studirati, da so bile to moje sanje. vendar se je vse to spremenilo, ko sem zacela plesati za Justina.
ko sta odsla, sem tiho sedela v stanovanju in jokala.

minevali so dnevi, jaz sem pricela studirati, vendar sem cakala na Justina, cakala sem, da bo nekako izvedel kje sem in bo prisel k meni. zdaj je imel se dva dni prosto, nato pa se bo vrnil na turnejo. z turnejo bo koncal cez 2 meseca. vendar ne morem cakati tako dolgo. potrebovala sem nekaj oz. nekoga ki bi mu lahko povedal kje sem. morala sem ga videti..